Zaključek aktivnosti: 3R* hrana

(*3R = reduce, reuse, recycle)

Pri Erasmus + projektu smo zaključili z aktivnostmi pri poglavju 3R (reduce – zmanjšati, reuse – ponovno uporabiti, recycle – reciklirati). Tematiki smo se posvečali vse od 21. septembra do 22. februarja. Trenutno pa se na naši šoli in na partnersih šolah posvečamo temi 3R voda, ki jo bomo zaključili v Berlinu konec meseca, kamor učenci in učitelji potujemo na mednarodno srečanje.

V nadaljevanju vam predstavljamo, katere aktivnosti so bile pri ospredju pri obravnavanju tematike 3R HRANA. V mednarodnih timih učencev, ki sodelujejo pri projektu, smo določili 8 osnovnih pravil ravnanja s hrano na način, da se držimo osnovnih principov krožne ekonomije:

– uporabljajte manjše količine hrane pri obrokih in jejte večkrat na dan;

– napišite nakupovalni seznam, preden odidete v trgovino;

– načrtujte obroke;

– kupujte svežo hrano (več vitaminov in mineralov);

– kupujte lokalno (manj transporta, distribucije,  princip »z vrta na krožnik«);

– zamrzujte hrano;

– kompostirajte;

– reciklirajte ostanke hrane po obrokih s ponovno uporabo za nove jedi.

Učenci so v sklopu poglavja 3R Hrana naredili dve  raziskavi:

  • izračunali so ogljični odtis svojih družin, ga primerjali z ogljičnim odtisom družin v drugih državah in predlagali načine, kako ga zmanjšati
  • primerjali so, kako se šolske kuhinje v različnih državah držijo načel krožne ekonomije

PRVA RAZISKAVA

Rezultati prve raziskave so sledeči:

Ogljični odtis v tonah na osebo v letu 2020:

  • Finska 6,1
  • Nemčija 8, 4
  • Italija 5,9
  • Poljska 7,8
  • Slovenija 7, 2

Zelo strogi ukrepi proti širjenju Covida 19, ki so se izvajali v Italiji (najdaljše zaprtje države od vseh petih sodelujočih držav), da bi preprečili širjenje COVID-19, so povzročili, da je bil ogljični odtis v obdobju zaprtja države za več kot 20 % nižji od povprečnega italijanskega ogljičnega odtisa, izračunanega v preteklosti.

Številne mednarodne meje so bile zaprte, prebivalstvo pa je bilo omejeno na svoje domove, kar je zmanjšalo promet in spremenilo vzorce porabe.

Za zmanjšanje ogljičnega odtisa smo pripravili naslednje akcije:

a) Delavnice ustvarjalne porabe ostankov hrane, v katerih je vsaka država predstavila recepte, ki so nastali iz recikliranih surovin ali iz sestavin, ki jih najdemo v lokalnem okolju, npr.:

  • Poljaki so predstavili poljske piroške.
  • Italijani so predstavili tiramisu.
  • Nemci so predstavili špecle.
  • Finci so predstavili golaž severnega jelena.
  • Slovenci smo predstavili cesarjev praženec.

b) Biorazgradljivi materiali iz hrane:

V krožnem gospodarstvu si prizadevamo za nove, cenejše materiale iz biorazgradljivih snovi, ki se vrnejo v okolje za ponovno uporabo. V ta namen smo na naših 3R delavnicah iz biorazgradljive plastike, pridobljene iz krompirja, mleka ali kavnih zrn, naredili različne predmete. Spodaj si lahko ogledate nekatere naše izdelke:

  1. c) Izdelava baterij iz krompirja, sadja ali rabljenih kovancev: Učenci so imeli dan aktivnosti, naredili so različne baterije iz različnih vrst sadja: videoposnetek delavnice – izdelava baterij

Napetost baterij v voltih: – Limona, 0,36 V: – Paradižnik, 0, 28 V: – Krompir, 0, 35 V:

d) Uporaba semen iz ostankov hrane za šolski vrt:

Ko ješ zdravo in trajnostno, je večina odpadkov, ki jih proizvedeš, ponovno uporabna.

Kaj smo posadil na šolskem vrtu iz pridobljenih semen ali živilskih odpadkov? Motovilec, paradižnik, paprika, solata, krompir, korenje, peteršilj….

Navodila za sajenje smo opremili z nasveti, kako uporabiti ostanke hrane v druge namene: kavna usedlina za vpijanje neprijetnih vonjav, jajčne lupine vtremo v prst za večjo vsebnost kalcija….

DRUGA RAZISKAVA

Druga raziskava je bila, kako se načela krožnega gospodarstva izvajajo v šolskih kuhinjah. Intervjuvali smo delavce v kuhinji OŠ Šmartno pod Šmarno goro:

V: Kako recikliramo hrano v šolski kuhinji?

• Vse odpadke (ostanke jabolk, krompirjeve olupke…) odlagamo v posebne ekološke rjave posode. Kar je ostane od kosila, pobere BIOTERA. To je podjetje, ki pobere kuhano hrano in jo uporabi za gnojenje ali druge namene.

V:Koliko organskih odpadkov pridela kuhinja na mesec?

 • Mesečna teža organskih odpadkov iz kuhinje: 10 hektolitrov. Ekološke odpadke odnašajo lokalni kmetje za gnojilo ali živalsko krmo.

V: Ali kupujemo tudi hrano od lokalnih kmetov?

• Da, večinoma sadje in zelenjavo. Kupujemo tudi nekaj mesa.

V: Ali kuhinja ponovno uporabi kaj hrane? Če da, kako?

• Okoli 30% hrane ponovno uporabimo : meso iz goveje juhe se uporablja kot glavno jed, ostanke pire krompir lahko uporabljate v kremni juhi, ostanke kuhane zelenjave za omake, krušne drobtine za cmoke …

V:Katere jedi se najpogosteje pojavijo v meniju?

• Testenine, goveja juha, pire krompir, mesne kroglice, ribe….

Kaj bi radi sporočili učencem?

Kadar pridete na kosilo mirno in kulturno pojejte, saj smo hrano pripravili z mislijo, da boste zdravi in polni energije, če se boste pravilno prehranjevali.

Kako delujejo ostale šolske kuhinje iz Poljske, Nemčije, Finske, Italije?

Učenci so izmeriti količino organskih odpadkov na dan iz vseh štirih partnerskih šol, ki imajo šolsko kuhinjo in zaključili, katera šola najbolje ravna z organskimi odpadki:

  • Finska 7 kilogramov na dan, 350 učencev
  • Nemčija 50 – 60 kilogramov, 300 učencev
  •  Poljska 58 kilogramov, 460 učencev
  • Slovenija 50 kilogramov, 450 učencev

Šolske kuhinje imajo redna prevzemna vozila, ki zbirajo odpadno hrano in jo vozijo v reciklažne centre ali pa lokalnim kmetom ponujajo organske odpadke iz kuhinj.

V finski šolski kuhinji je več razlogov za nizke količine organskih odpadkov: 

– učenci jedo v štirih različnih izmenah, da se kuhinjsko osebje zlahka prilagodi situaciji

– učenci sami jemljejo obroke, nihče jih ne postreže, tako da lahko vzamejo točno količino hrane, kot jo potrebujejo

– vedno precej dobro vedo, koliko učencev pride na kosilo, ker vsi jedo v šoli (šolska hrana je brezplačna)

– skrbno načrtovanje obrokov, ki upošteva izkušnje in porabo iz prejšnjih let, imajo neprofitno organizacijo, ki nadzira vse šolske kuhinje v okraju in jih upravlja.

Navedene raziskave in aktivnosti smo z učenci uporabili tako, da smo skupaj z našimi partnerji iz tujine predstavili učencem na šoli različne strategije varčevanja s hrano in zmanjšanja organskih odpadkov. Le tako lahko zmanjšamo emisije toplogrednih plinov in naš ogljični odtis ter pomagamo k ohranjanju okolja za naše zanamce tudi v Šmartnem pod Šmarno goro.

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja