PODNEBNE SPREMEMBE

OGLJIČNI ODTIS

Kaj je krožna ekonomija?
Krožna ekonomija* je vseobsegajoči pojem, s katerim opredeljujemo postopni prehod človeške družbe iz faze potrošništva v fazo učinkovite rabe naravnih virov in zadovoljevanje naših potreb v skladu z omejenostjo našega planeta.

*Vir: www.gospodarnoinodgovorno.si/datoteke/2019-Program -Krozna ekonomija za boljsi zrak in manj odpadkov (13.11.2020)

Koliko naravnih virov uporabljamo vsak dan in zakaj jih porabimo največ?
Vsak od nas vsak dan potroši 43 kg naravnih virov:
– 39% – tehnologija, knjige, časopisi (proizvodnja elektronskih naprav, tiskanje knjig, časopisov, revij itd.).
– 31% – infrastruktura, gospodinjstvo (gradnja cest, hiš, stavb, ogrevanje, poraba tople vode, elektrika, osvetljava).
– 23% – hrana in pijača (pridelovanje in proizvodnja, poraba, prevoz od proizvajalcev do trgovin).
– 7% – mobilnost (proizvodnja prevoznih sredstev, poraba goriva).

Razloži, kakšen odnos so imeli včasih in kakšnega imamo danes do odpadkov?
Včasih skoraj ni bilo odpadkov. Izkoristili so vse, kar so imeli na voljo. Delno drži, da so ljudje v preteklosti živeli v večjem pomanjkanju, glavni razlog pa je v spoštovanju. Danes še posebej ugotavljamo, da nimamo spoštovanja do hrane, saj jo s preveliko lahkoto zavržemo. Včasih ni bilo tako. Koristno so izkoristili prav vsako živilo.

Kako lahko varčujemo pri hrani?
Pri hrani lahko varčujemo tako, da:
– Načrtujemo svoj jedilnik glede na seznam jedi in število obrokov preverimo, katere sestavine že imamo in katere še potrebujemo.
– Načrtujemo svoje nakupe na osnovi tedenskega jedilnika in kupujemo nepakirano.
– Izogibamo se impulzivnim nakupom in se držimo nakupovalnega seznama.
– Preverimo datume z namenom daljšega datuma uporabe.
– Poskrbimo za pravilno shranjevanje živil in živila hranimo v čistih, hladnih in suhih prostorih, ostanke hrane pa vedno pokrijemo ali dobro zavijemo.
– Postavimo red v hladilniku tako, da novo kupljene izdelke postavimo zadaj in sproti odstranjujemo živila, ki so videti pokvarjeno ali imajo sumljiv vonj.
– Poskrbimo za ustrezno vzdrževanje hladilnika in redno preverjamo tesnila in temperaturo hladilnika.
– Sadje in zelenjavo ohranjamo dlje časa sveža tako, da jih ne shranjujemo v plastičnih vrečkah., pred shranjevanjem zelenjave tudi ne peremo.
– Smo pozorni na velikost obrokov, količine je bolje odmeriti na posameznikov obrok.
– Uporabimo ostanke hrane, za kar potrebujemo le malo domišljije.

Kako recikliramo odpadke ali jih ponovno uporabimo? Naštej vsaj tri primere!
– Vsa premajhna in še ohranjena oblačila operemo, zlikamo in zložimo v škatle, potem pa jih podarimo prijateljem. Njihova družina ima štiri otroke, od katerih sta dve deklici Ana in Neža, mlajši od mene in oblačila z veseljem sprejmeta.
– Pred leti je stric zbiral kvadratne kartonske platoje za jajca, s katerimi je obložil steno sobe v kleti, kjer je kasneje vadila njegova glasbena skupina. Kartonski platoji so služili za zvočno izolacijo.
– Volno iz katerih so bili narejeni stari štrikani ali kvačkani izdelki (puloverji, rokavice, kape, gamaše) smo navili na kolute in jih podarili sosedi. Soseda je iz te volne naredila nove, bolj modne izdelke za svoje vnuke.
– Za nakupovanje uporabljamo platneno vrečo, ki jo lahko večkrat uporabimo. Plastične vrečke ob blagajni pustimo pri miru.
– V velikih prodajnih centrih za nabiranje sadja in zelenjave uporabljamo posebne mrežaste vrečke, ki jih lahko uporabimo večkrat, v njih lahko nakupljeno tudi shranjujemo v hladilniku.
– Star odslužen lonec za kuhanje krompirja na dnu dodatno naluknjamo, ga napolnimo s prstjo, vanjo pa posadimo zelišča. Za lonec poiščemo še podstavek in imamo sveža zelišča lahko kar na balkonu.
– Odslužene avtomobilske gume postavimo na vrt, vanjo nasujemo prst in posadimo rože. Tako dobimo rožno gredico, ki jo lahko vsako leto prestavimo na drugo mesto.
– Iz lesenih palet, zloženih v kvader, je sosed naredil veliko sedežno/ležalno ploščad za poletje. Debela pena na vrhu je zagotavljala udobnost. V jesenskem času pa je les iz palet služil za kurjenje ognja na prostem, predvsem za peko kostanja.

Naštej osem pravil ločevanja odpadkov!
Osem pravil ločevanja odpadkov:
– Preverite, kaj odlagate v zabojnik za preostanek mešanih komunalnih odpadkov.
– Uporabljene papirnate brisače, serviete in robčke odložite v zabojnik za biološke odpadke.
– Preden odložite embalažo v ustrezen zabojnik, jo izpraznite in stisnite.
– Sestavljena embalaža iz različnih materialov (papir/karton, plastika) spada v zabojnik za embalažo.
– Neuporabna kuhinjska posoda (emajlirana, teflonska, iz nerjavečega jekla) spada med kosovne odpadke.
– Prazna embalaža dezodorantov, lakov za lase, sprejev in barv spada med nevarne odpadke in ne med mešane komunalne odpadke.
– Stara ali neuporabljena zdravila spadajo med nevarne odpadke.
– Jedilno olje, vata, vatirane palčke, vlažni robčki, higienski vložki ipd. ne spadajo v straniščno školjko. S skrbjo za okolje skrbimo za biodiverziteto v našem ekosistemu.

Kaj lahko naredimo, da ohranjamo biodiverziteto našega okolja?
Za ohranjanje biodiverzitete okolja lahko:
– Uporabljamo ekološka čistila ter naravne kozmetične in higienske izdelke (kis, limona in soda bikarbona so naravna čistila, kot naravno kozmetiko pa lahko uporabljamo kamilico za čiščenje obraza, eterično olje sivke za nego kože, oljčno olje namesto kreme ipd.).
– Na sprehodu spoštujemo naravo (hodimo po uhojenih poteh, ne odmetavamo odpadkov, ne trgamo rož, ne povzročamo hrupa in ne vznemirjajmo živali).
– Varčujemo z vodo in zmanjšujemo vodni odtis (za zalivanje zbiramo deževnico, pri umivanju zapiramo pipo, uporabljamo tuš namesto kadi, kupujemo električne naprave, ki zdržijo dlje in ne potrebujejo veliko vode).
– Ribe kupujemo dogovorno (kupujemo ribe, rake in školjke neogroženih vrst, ki izhajajo iz lokalnega okolja in nosijo oznako trajnostnega ribolova MSC).
– Ustvarimo naravi prijazen vrt (ne uporabljamo pesticidov in umetnih gnojil, na vrtu uredimo manjši ribnik in pustimo rastline da poganjajo spontano).
– Spoznajmo in kupujemo ekološko pridelan bombaž (s tem porabimo manj vode, ohranjamo rodnost tal, ekološko pridelan bombaž pa je mehkejši in odpornejši, poleg tega pa ne povzroča pojava alergij).
– Kupujemo pohištvo iz certificiranega lesa (v nasprotju s plastiko je les obnovljiv naravni vir, les s certifikatom FSC ali PEFC pa prihaja iz trajnostno upravljanih in ne prekomerno izkoriščanih gozdov).
– Jemo manj mesa, saj je živinoreja velik porabnik vode, za gojenje krme je potrebnih je veliko poljedelskih površin, potrebno je veliko gnojil in pesticidov. Prežvekovalci proizvajajo tudi ogromne količine toplogrednega plina metana, preveč mesa pa lahko tudi škoduje zdravju.

Eksperiment 1: Nastanek toplogrednega plina – CO2 iz kisa in pecilnega praška
Uporabljeni material:
 Ocetna kislina – beli kis
 Pecilni prašek / soda bikarbona
Pripomočki za eksperiment:
 Lonček za ocetno kislino
 Posodica za pecilni prašek
 Steklenička z ozkim vratom
 Balon
 Zaščitna očala
Za prvi opazen eksperiment so bili potrebni štirje pecilni praški.
Ob združenju belega kisa (ocetne kisline) in pecilnega praška je nastala bela pena z mehurčki. Penasta snov je narasla čez skodelico in se prelila na pult. Izgledalo je kot beli vulkan. Ob poskusu je bilo slišati »prsketanje«. Zaradi kemijske reakcije se je ob združenju dveh snovi, kisline in baze, sproščal plin ogljikov dioksid (CO2). Prvi poskus ujeti CO2 v balon se je ponesrečil, saj je balon zdrsnil z vratu steklenice. V drugo pa je poskus uspel. Namesto pecilnega praška sem v drugem in tretjem poskusu uporabila sodo biakarbono. Rezultat je bil enak.
Eksperiment 2: Ponovna uporaba konzerv ali Ponovna uporaba plastenk
Uporabljeni material:
 Plastenka za bonbone
 Papir
Pripomočki za eksperiment:
 Škarje
 Flomastri
 Lepilo
Spodnji del plastenke za bonbone sem oblepila s papirjem in nanj narisala vzorec. Nastal je lonček za shranjevanje pisal na svoji pisalni mizi.

Družinski ogljični odtis naše hiše, v kateri živi 5 oseb je:

Eva Stanič Gregorc, 8.a